Kako si učinkovito pomagamo pri osteoporozi

Celična pulzno elektromagnetna terapija PEMF pri osteoporozi deluje tako preventivno, kot terapevtsko. V obeh primerih preprečuje izgubo kostnine oz. zavira razgradnjo kosti.

Celična terapija PEMF je varen in učinkovit način za krepitve tvorbe kosti. Terapevtska magnetna polja lahko spodbudijo zdravljenje kosti neodvisno od drugih pristopov. Pulzirajoče elektromagnetno valovanje prodira skozi naše telo, deluje na kostne celice oz. njene membrane. V procesu obnavljanja celice, se celici povrne njeno optimalno delovanje, izboljša se celični metabolizem in tako na naraven način omogočimo hitrejšo regeneracijo kostnega tkiva. 

Pomembno je sočasno uživanje magnezija, kalcija in vitamina D, saj zagotavljajo “opeko in malto” za izgradnjo nove kosti. Ob tem je nujno potrebna še energija za učinkovito ustvarjanje novih struktur kosti. Pulzno elektromagnetno valovanje – PEMF zagotavlja to energijo, saj spodbuja njeno proizvodnjo in uporabo v celicah. 

Za dobre rezultate je terapije potrebno izvajati redno, vsakodnevno in dolgotrajno. Meritev kostne mase je smiselno opraviti po 12 mesecih zdravljenja. Izkušnje kažejo, da se je napredovanje bolezni upočasnilo, ustavilo ali celo izboljšalo.

Zdravljenje s celično elektromagnetno terapijo – PEMF je idealen način za spodbujanje celjenja in obnove kosti. Pulzirajoča elektromagnetna polja ugodno vplivajo na kosti tako, da spodbujajo k nastajanju kostne mase – k tvorbi kostnine in zavirajo njeno izgubo. Učinkovito pomaga pri zapletenih zlomih in zlomih, ki se zaradi osteoporoze slabo celijo. Pod vplivom pulzno elektromagnetnega polja se kosti hitreje celijo in so tudi bolj čvrste. Tovrstno uporabo elektromagnetne terapije PEMF medicina danes koristi primarno.

ZNANSTVENE RAZISKAVE

Vpliv elekromagnetnih polj – PEMF na gostoto kostnine je bil znanstveno dokazan v začetku 20. stoletja, čeprav segajo začetki že v 19. stoletje. Kmalu po Mesmerju so se začele številne raziskave na področju vzajemnega učinkovanja magnetizma in tvorbe kosti pri ljudeh.

Že leta 1830 je Italijan Luigi Galvani v svojem delu opisal interakcije med gradnjo kosti in biomehansko električnim fenomenom. Berlinski ortoped Wolff je v začetku 20. stoletja ugotovil, da so kosti trdnejše, če so smiselno obremenjene. Telo ravna očitno zelo gospodarno. Če njegov gibalni aparat funkcionalno ni izkoriščen, zmanjša kostno maso. Naše okostje ni togo, temveč se nenehno gradi in razgrajuje. Spreminja se glede na to kako je uporabljeno in obremenjeno.

To dejstvo pojasni hudo osteoporozo pri astronavtih: ker njihove kosti dalj časa niso izpostavljene privlačni sili zemlje, začne kostna masa usihati. Podobno se dogaja s starostniki. Na podlagi Wolffovih odkritij in japonskih odkritij (piezoelektričnosti) v kosteh, je bilo naposled mogoče sklepati, da električno polje, sproži v kosti dražljaj za strukturne spremembe. Električni dražljaj v telesu, ki spodbuja rast kosti, je lahko seveda posledica gibljivega magnetnega polja in v praksi je to medicinsko in znanstveno najbolj raziskano področje učinkovanja magnetne terapije.

OSTEOPOROZA

Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti. Spada med najpogostejše bolezni sodobnega časa. Nekako po tridesetem letu začne gostota kostnine pri obeh spolih naravno upadati.

Kosti, ki so bile močne, postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive. Kostna gostota se zmanjšuje, prav tako se zlagoma spreminja tudi struktura kostnine. Vse to pomembno vpliva na trdnost kosti in odpornost na vsakdanje obremenitve. Kostno tkivo spada med najbolj stabilna tkiva v človeškem organizmu. Osteoblasti skrbijo za dnevno obnavljanje kostnega materiala. Zdrav odrasel človek, v enem letu obnovi 20% kostne mase. Kadar se  kostna masa le zmerno zniža – takrat govorimo o osteopeniji. 

DEJAVNIKI NASTANKA OSTEOPOROZE

Osteoporoza mnogo pogosteje prizadene ženske v menopavzi, ker se zmanjša proizvodnja estrogena. Estrogen regulira  količino mineralnih snovi v kosteh, še posebej kalcija, zato so kosti vedno bolj porozne.

Dejavnike lahko razdelimo na tiste, na katere ne moremo vplivati – starost, spol, dednost in tiste, na katere imamo vpliv – kajenje, prekomeren vnos alkohola in prave kave, premalo telesnega gibanja, prehrana, ki v sodobnem svetu pogosto vsebuje preveč živalskih beljakovin in kuhinjske soli, premalo pa za kosti pomembnih vitaminov (C, D in K) in mineralov (kalcij, kalij in magnezij, morda tudi silicij).

Deloma lahko vplivamo tudi na bolezni in zdravila, ki osteoporozo povzročajo oz. poslabšujejo: zdravljenje s kortikosteroidi (pri nekaterih pljučnih boleznih, boleznih prebavil, revmatskih in avtoimunih boleznih), zgodnja menopavza in daljša obdobja brez menstruacij, ki lahko pri ženskah pomembno znižajo kostno maso.

Osteoporoza je lahko tudi posledica pomanjkanja spolnih hormonov in prekomernega delovanje nadledvičnih žlez, ščitnice in žlez obščitnic. Pojavlja se lahko pri vnetnih boleznih črevesja, kroničnih boleznih jeter in ledvic, po presaditvi organov in pri anoreksiji. Proces “redčenja” kostnine lahko dolga leta poteka tiho in brez opaznih težav.

Znak osteoporoze je lahko zmanjšanje telesne višine, posedanje vretenc, grba prsne hrbtenice in zlomi. Najpogostejši so zlomi vretenc, kolka in podlahti nad zapestjem.

Če se vretenca sesedajo se hrbtenica sčasoma ukrivi, pri zlomih pa se pojavijo močne bolečine. V napredovalni fazi bolezni postanejo kosti tako trhle, da se zlomijo že ob nenadnem gibu. Takšni zlomi se zaradi osteoporoze tudi slabo celijo. 

Osteoporozo ugotavljamo z rentgensko absorpciometrijo (DXA), s katero merimo mineralno kostno gostoto, navadno nad hrbtenico in kolkom. Z zdravili lahko uspešno ohranjamo kostno maso in preprečujemo zlome, pomembno pa je, da jih jemljemo redno in v skladu z navodili zdravnika. 

Najboljši ukrep proti osteoporozi je preprečevanje. Kakor pri drugih kroničnih boleznih tudi zoper zvečano krhkost kosti in posledične zlome velja, da zelo veliko lahko storimo sami – z zdravim načinom življenja, z redno, primerno telesno dejavnostjo in optimalnim vnosom kalcija ter vitamina D. Telesna dejavnost je zelo pomembna za izgradnjo kostne mase v mladosti in za njeno ohranjanje v drugi polovici življenja, hkrati pa z dobro telesno zmogljivostjo zmanjšujemo tudi možnost padcev, ki se končajo z zlomi.

Najbolj škodljivo na kostnino delujeta kajenje in prekomerno uživanje alkohola, zato razvadi čimprej opustimo! Dobro je vedeti, da k osteoporozi zaradi večjega izgubljanja kalcija iz telesa z urinom vodi tudi prekomerno uživanje kuhinjske soli in beljakovin živalskega izvora (zelo pogostih spremljevalcev sodobne prehrane). Dobrodejno pa deluje rastlinska hrana – sadje, zelenjava, neoluščena žita, semena in oreški, ki vsebujejo pomembne mikroelemente za trdnost kosti (kalij, kalcij, magnezij, vitamina C in K) in ne povzročajo večje kislosti organizma (kislost pospešuje izgubljanje kalcija iz telesa). Za trdnost kostnine je v vseh življenjskih obdobjih pomembno redno gibanje in zagotavljanje primernega vnosa kalcija in vitamina D.